Case study
Je učenec dovzeten za verski I.S. fundamentalizem?
Tri leta je obiskoval zasebno versko šolo ''madrassa'' v svoji domovini, dve leti večerne šole za osnovno izobraževanje v sosednji državi Iran, nekaj jezikovnih tečajev in tečajev za opismenjevanje po prihodu v Evropo.
Migrant iz Afganistana, star 24 let, neporočen, živi sam, islamske vere, s slabim znanjem jezika države v kateri živi, a se je sposoben sporazumeti (z napakami) o vsem, kar mu je pomembno.
Ima 11 sošolcev, ki so v podobni situaciji in že kar dobro sodelujejo med seboj.
Učiteljico skrbi, da je mogoče eden izmed njihovih učencev postal član radikalne verske skupine. Od nekega učenca je slišala, da je "osumljenec" začel redno obiskovati mošejo, kjer se zbirajo fundamentalisti in je tudi opazil rahle spremembe v sošolčevem obnašanju. Učenec je naenkrat postal bolj vase zaprt, ne druži se več s sošolci in pustil si je rasti brado. Čeprav nikoli ni bil ravno oblečen po zadnji modi, se je začel oblačiti po tradicionalni muslimanski noši. Učiteljica ne ve ali naj te znake vzame resno ali ne in kako naj na to odreagira. Želi vedeti kako naj se sedaj odzove in kakšni so dejanski znaki radikalizacije.
Jezikovni tečaj jezika njegove nove domovine, stopnja B1 pogovorna, nekoliko manj pa pisanja in slovnice.
En usposobljen učitelj jezika.
Poskušajte vzpostaviti poglobljen osebni stik z učencem. V nekaterih izobraževalnih ustanovah so zaposleni socialni delavci, ki nudijo oporo učiteljem. Če ni mogoče delati z učencem samim, poskušajte vzpostaviti stik z njegovimi prijatelji/sošolci in si tako pridobivajte informacije. Včasih je možno sodelovanje z učenčevo družino, poskušajte stopiti v stik z njimi.
To je učencu v oporo, saj lahko iskreno pove svoje mnenje in opiše osebne okoliščine. Dobra komunikacija omogoča odkrivanje vidikov zgodbe, na katere prej ni nihče niti pomislil in omogoča njihovo razumevanje. Samo poznavanje omogoča osvetlitev situacije, pri čemer je učenec glavni vir. Stabilen medsebojni odnos je ključnega pomena za nadaljnje delo pri de-radikalizaciji. Dobro bi bilo, da se z učencem pogovorimo na samem in ga ne izpostavljamo pred celim razredom.
Če pa ni možno sodelovati s konkretno osebo ali njegovimi bližnjimi, lahko učitelj skuša situacijo rešiti tako, da zada vsem učencem nalogo, brez da bi izpostavljal koga neposredno. Naloga predvideva razpravo o tem, ali naj imajo v družbi vsi enake pravice do njene/njegove veroizpovedi, ali pa je katera religija superiorna drugim in mora edina prevladovati. Ali naj vera odloča tudi o politični ureditvi države in na kakšen način. Če je temu tako, katera družbena pravila morajo prevladovati, katera naj se odpravijo? Kako se naj vedemo do nevernikov ali ljudi drugačne veroizpovedi? Razpravo lahko izpeljemo ustno (vsak naj ima možnost izraziti svoje mnenje brez pritiska drugih), ali pa naj bo v obliki pisnega izdelka.
Na ta način pridobimo nove informacije in dobimo vpogled, če je kateri učenec že ogrožen ali ne.
Če pa se želimo izogniti skupinski razpravi in pisanju, je eden izmed načinov zbiranja informacij tudi ta: vsak naj nariše na list papirja nek simbol svoje vizije in nato predstavi svoje zamisli. Tudi fotografije, slike,… lahko izrežejo iz ustreznih virov in iz njih sestavijo kolaž ( to uporabimo, če je znanje jezika šibko). Učenci, ki ne morejo napisati sestavka, naj zapišejo le ključne besede, ki jim padejo na pamet.
To učencem brez zadostnih pisnih spretnosti služi kot dobro nadomestilo pri samostojnem in samozavestnem izražanju.
Na tej spletni strani lahko poiščete učne aktivnosti za zaznavanje radikalizma. Če se želite izogniti tem dejavnostim v razredu in bi raje delali s posameznikom, vam bo v veliko pomoč izdelava posameznikove socialne mreže in osebnih stikov.
Z uporabo ustreznih orodij pri pouku, s posebnim poudarkom na tveganega učenca, boste pridobili več informacij o konkretnem primeru.
Možni pokazatelji stikov z džihadizmom:
Učitelji v poklicnem izobraževanju se včasih pritožujejo, da ne morejo ugotoviti števila svojih "okuženih" učencev, ker niso seznanjeni z džihadizmom. Situacijo poslabšuje še dejstvo, da so imena džihadistov v glavnem v tujem jeziku, zato spodaj prilagamo krajši seznam:
Neo-salafistični pridigarji in promotorji džihadizma so: Pierre Vogel („Einladung zum Paradies“- vabilo v raj), Sven Lau, Denis Cuspert, Ebu Tejma, Mohamed Mahmoud, Abu Dujana, Abu Abdullah, Ibrahim Abou-Nagie, Abu Usama Al-Gharib, Muhammad Siddiq, Tarkhan Tayumurazovich Batirashvili, Abu Talha al-Almani. Med drugim se sklicujejo na doktrino Sayyid Qutb, Abu Musab az-Zerqawi, Abu Ayyub al-Masri, Abu Bakr al-Baghdadi, Abu Muhammad al-Maqdisi, Ibn Taimiya, Hizb ut-Tahrir. Radikalni preobrat k stari interpretaciji islama, se imenuje „Salaf as-Salih“.
Skupine kot so Millatu Ibrahim, Takfir wal Hidjra, al-Jihad, al-Jamat al-Islamiya, Boko Haram, Wilayat Sinai, Jund a-Khilafah, Wilayat Khorasan, Wilayat Sanaa, Abu Sayyaf, so ISIS-u naklonjene organizacije. Skupina „Die wahre Religion“- prava vera (prepovedana) deluje v več evropskih državah s pomočjo „Lies!“-Laži - kampanija za koran in preko katere rekrutira za džihad v Siriji in Iraku.
Radikalni fundamentalisti zavračajo Sionizem, ameriški imperializem, Alevi islamsko skupnost in govorijo o šiitskih izdajalcih, prav tako pa zanikajo vsem ostalim muslimanom, da so pravi muslimani. Svojim pripadnikom dajejo občutek, da prvič v življenju nekomu pripadajo, občutek perspektive, varnosti in življenjske usmeritve. Novi člani prihajajo iz različnih družbenih skupin in pred tem mnogi sploh niso prakticirali islama. Nekateri novi člani si po spreobrnitvi dajejo nova arabska imena.
Bodite pozorni, če slišite kakšno od naštetih imen, kar pa seveda še ne pomeni nujno, da je kdo izmed vaših učencev okužen s to ideologijo. Ponavadi gre za počasen razvoj in se začne z radovednostjo. Odtujenost in zavračanje družbe tlakujejo pot članstvu v fundamentalistični/radikalni organizaciji.
Internet in družbena omrežja igrajo pomembno vlogo pri širjenju radikalnih verskih stališč s profesionalno izdelanimi videi, gre za tako imenovani pop džihad. Z uporabo mladostniške mode in glasbe, oglašujejo zabavo in avanture ter vabijo Zahodno mladino.
Džihadizem se poslužuje tudi drugih medijev, kot so revija „Dabiq“ (Hochglanzmagazin), videe s prizori mučenj preko medijskega središča „al-Hayat“ in satelitski program „Tawheed“.
(imena/ideje so delno povzeta iz „Jihadismus. Ideologie, Prävention und Deradikalisierung“ , Thomas Schmidinger, 2015, objavljeno v Mandelbaum Verlag.)
Posledice/nadaljnji kontakti:
če pa imate močne dokaze o radikalizmu in potrebujete strokovno oporo, se obrnite na ustrezne lastne nacionalne organizacije.