Case study
Sistematična marginalizacija begunskih učencev na Cipru
Dijaki splošne ali srednje tehniške šole (fantje in dekleta stari od 15 do 16 let)
Dijaki tehniških šol (dekleta in fantje, stari od 15 do 16 let)
Večina dijakov je iz večinske etnične skupine.
Običajna razredna skupina: 15-20 oseb
Adnan in Sayid sta dva mlada begunska učenca iz Sirije. Na Ciper sta se preselila skupaj z družinama in obiskujeta javno šolo, kjer je največ grških in ciprskih dijakov.
Oba fanta slabo govorita jezik, zato se ostali učenci ne pogovarjajo z njima. V razredu ju ne vključujejo v aktivnosti, v prostem času pa se iz njiju pogosto norčujejo, ker ne govorita domačega jezika, sta oblečena drugače, ker prihajata iz druge države in sta begunca. Zraven tega, da ju drugi učenci odklanjajo, sta tudi pogosto grešna kozla za vsak nastali problem, ki se pojavi v razredu. V treh primerih sta bila fizično napadena s strani skupine dijakov, ki so nanju med drugim kričali slogane kot npr. "Muslimani pojdite domov", "Ne spadata sem", "Dober Musliman je mrtev Musliman". Tekom časa, sta dijaka postajala vse bolj izolirana od skupine in se spopadala s problemi tesnobe in žalosti, ki ni načela samo njunega psihičnega stanja ampak tudi njuno šolsko uspešnost. Situacija je postala tako težavna, da sta želela zapustiti in se izpisati iz šole.
Srednja splošna ali srednja tehniška šola. Tekom dneva se zvrstijo različni predmeti (splošni vključujejo npr. jezike, matematiko in humanistične vede; tehniške pa vključujejo ure glede na izbrano smer (npr. kuhar, elektičar, vodovodar,...).
Učitelji na šoli
V nekatere dejavnosti bodo bolj splošno vključeni tudi šolski svetovalni delavec, psiholog in socialni delavec kot tudi administrativno osebje šole
Ustanovitev interdisciplinarne skupine v šoli, ki jo sestavljajo učitelji, šolski svetovalci in / ali psihologi in / ali socialni delavci, pa tudi predstavniki šolske uprave za načrtovanje in izvajanje sistematičnega preprečevanja in protiukrepov. Ekipa bo preučila mehanizme in ukrepe, ki jih je mogoče izvajati na ravni posameznika, razreda in šole.
Učinek je, da se bodo incidenti, kot so tisti, opisani v študiji primerov, obravnavali sistematično in celovito ter s tem olajšali trajnostne rešitve v zvezi s preprečevanjem takšnega vedenja in se reševali, če se ponovno pojavijo.
Uvedba tedna beguncev v šolskih prostorih, kjer bodo v tem tednu potekale številne dejavnosti, kot so video projekcije, fotografske razstave, kulturne in izobraževalne dejavnosti, da se ozavešča o državah, iz katerih izhajajo begunci na šoli, kaj pomeni biti begunec, kako pomembna je država gostiteljica za življenje, varnost in dostojanstvo begunca ter pozitivni prispevki beguncev za državo gostiteljico. Namen tega ukrepa je opozarjanje na negativne pripovedi uperjene proti beguncem, ki temeljijo na segregativnem in nasilnem vedenju dijakov do drugih, kot je opisano v študiji primera. Ključni element je, da bodo aktivnosti v okviru tedna beguncev vodili in koordinirali sami učenci ob podpori njihovih učiteljev. S postavljanjem učencev v epicenter te dejavnosti se sprejme učni pristop učenja skozi prakso, s čimer se olajšajo učni rezultati, in sicer znanje o tem, kdo je begunec in njihovo pozitivno vlogo v družbah (preobrat pripovedovanja), spretnosti, kot so komunikacijske spretnosti in odnosi kot solidarnost.
Učinek te dejavnosti je dvig zavesti o beguncih in njihovih izvirnih državah ter kulturi. To prispeva k spreminjanju negativnih zgodb o beguncih in k njihovemu humaniziranju. To je centralni del boja proti sovražnemu vedenju do begunskih dijakov.
Razprava v razredu o naslednjih temah: begunci, vloga beguncev, medkulturne družbe, solidarnost in sodelovanje. Razpravo v razredu usklajuje učitelj, ki temo načne: 1. če je relevantna za določen predmet (zlasti literaturo, jezike ali humanistične vede) ali 2. če učitelj ugotovi, da konflikti v razredu naraščajo. Razprava se lahko začne z oblikovanjem majhnih skupin -buzz skupin (do 3 osebe). Upoštevajte, da je skupina buzz majhna, intenzivna skupina za razprave, ki odgovarja na določeno vprašanje / temo / zadevo. Te lahko vključujejo: kakšna je vloga beguncev v naši družbi? Kakšne so pravice in obveznosti? Kaj je rasizem in kakšno škodo povzroča? Kaj je sovražni govor in kdo je žrtev? Zakaj se ustrahovanje dogaja v razredu? Kdo so običajne tarče? Po delu v skupinah, ki naj traja približno 15 minut, se učenci zberejo na plenarnem zasedanju, kjer bodo razpravljali o idejah in bodo imeli odprto razpravo, ki ji sledi povratna informacija in razprava učitelja o glavnih točkah in ključnih učnih rezultatih.
Učencem je zagotovljeno varno okolje za razpravo o vprašanjih, ki jih skrbijo, o vprašanjih, o katerih običajno nimajo priložnosti javno razpravljati. To je dobra priložnost, da premagajo prepreke in ovire, ki izvirajo iz napačnih zaznav in nestrpnih odnosov. Omogoča tudi, da se sliši glas opazovalcev in žrtev ter trenutke soočenja storilcev z realnostjo. Poleg tega olajšuje kritično razmišljanje o temah, ki lahko temeljijo na negativnem vedenju do svojih vrstnikov (z analizo pojavov kot so rasizem in sovražni govor), s čimer se spodbujajo pozitivni odnosi in veščine na trajnosten način.
Nujno je, da se v razpravi vključi pristop, osredotočen na učence, in nemoč beguncev, saj to olajša razvoj potrebnih spretnosti, znanj in odnosov.
Zavedajte se tudi, da so nekateri učenci (zlasti, na primer, storilci in žrtve) morda previdni, preden se vključijo v te dejavnosti. Toda s pozitivnimi spodbudami in podporo njihovih učiteljev se lahko premaga te ovire.
Upoštevajte, da se odziv na izhodiščno situacijo lahko uporablja tudi v splošnih srednjih šolah in šolah poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki so sestavljene pretežno iz večinske skupine z namenom razvili znanje, spretnosti in odnose glede sprejemanja drugih kultur, religije in etničnih skupin.