Case study
Vključevanje družin v preprečevanje radikalizacije
Srednje poklicno izobraževanje in usposabljanje
14-17 star dijak v srednji poklicni šoli.
Luis je 16-letni učenec, rojen v Madridu, v španski družini srednjega razreda, v kateri delata oba starša. Mama opravlja občasna dela (gospodinjska opravila po različnih hišah), oče pa je referent v podjetju. Luis ima mlajšo sestro in vsi štirje živijo v hiši na obrobju mesta.
Luis ima že od malega težave s koncentracijo, je hiperaktiven in njegova pozornost se hitro preusmeri. Težko mu je zdržati celo šolsko uro poslušati učiteljico, zato velja za motečega učenca, ki nenehno prekinja pouk in moti sošolce. Zaradi tega je v razredu pogosto zatiran in v središču pozornosti. Učitelji so v stalnem kontaktu z njegovo družino in poročajo o njegovi katastrofalni učni sposobnosti.
Tekom let je Luis obiskoval različne tečaje, a se nikoli ni uspešno pripravil za izpite (ni se učil). Kljub temu, da je popolnoma sposoben in inteligenten dijak, večino predmetov v šoli ni zaključil. Tako so tudi pričakovali, da šole ne bo uspel zaključiti in so ga želeli preusmeriti v osnovno poklicno usposabljanje.
Luisov odnos, kot je bilo pričakovati, je skrajno uporniški do sveta okrog njega in se stalno kljubovalno in nasilno vede do ljudi, ki bi želeli pokazati nadrejeni položaj nad njim. Vendar je očarljiv in prijazen fant, ko gre za druženje z vrstniki, ki si jih izbere sam (glede na to, da obstajajo tudi drugi, ki mu onemogočajo življenje). Zaradi njegove očitne trdnosti in samozavesti, ko gre za nagovarjanje drugih, je uspel postati vodja razreda in tako usmerja vedenje drugih (pogosto proti drugim izbranim).
V najstniških letih se je Luisov odnos s starši poslabšal, tako da se z materjo sploh ni pogovarjal, z očetom pa zelo redko. Situacija doma je postala nevrzdržna in Luis je iskal poti za beg tako v šoli kot s svojimi prijatelji, da bi sprostil vso jezo in frustracijo, ki se je nabrala v njem. Druži se s fanti, s katerimi zadnje čase ponočuje in se giblje v krogu, kjer droga že skoraj pomeni način preživetja.
Zadje čase Luis sodeluje na številnih demonstracijah in je bil celo aretiran, ker je vodil nasilno obračunavanje. Dodatno so ga v več kot eni priložnosti dobili pri uničevanju javnih površin in lastnine (med drugim risanje grafitov). Kljub vsemu temu, ima Luis umetniško žilico, še posebej za risanje (grafiti), pa tudi za glasbo. V nekaj primerih, ko so ga nagovorili, da opravi izpite jih je celo opravil z najboljšo oceno in se niti ni rabil preveč učiti.
Luis je obiskoval številne psihologe v svojem življenju, ker so ga k temu spodbujali njegovi starši, a zdi se, da to ni obrodilo nobenih sadov in deček je stalno zavračal zunanjo pomoč strokovnjakov. Družina je obupala in optičala v brezizhodnem položaju iz katerega ne morejo pobegniti. Njegovi starši so zelo zaskrbljeni in se bojijo, da se bo Luis zapletel v mrežo ljudi, ki izvajajo nasilna kazniva dejanja in končal v zaporu.
Učitelji v srednji poklicni šoli
Učitelj ne ve, kako se spopasti s situacijo z Luisom, zato ga naroči pri psihologu.
Dijak negativno reagira na predlog, da se udeleži tega dogodka in ponovno vzpostavi stanje upora, v katerega se vedno zateče. Prevzame vlogo napačno razumljenega, upornega in neuspešnega, zaradi česar se ponovno potrjuje v svojem obnašanju.
Tutor, skupaj z ekipo učiteljev, določi nekaj smernic, ki jim bodo od zdaj naprej slediti pri obravnavi tega dijaka. Osredotočili se bodo na pozitivno okrepitev, od njega zahtevali le naloge, ki mu bodo pokazale, da je njegovo delo v razredu pomembno, motivirali ga bodo tako, da mu bodo omogočili, da počne stvari, ki jih ima rad in jih dobro opravlja (npr. oglasne trakove za dekoracijo razreda, načrtovanje muzikala za šolsko zabavo, itd.)
Dijak, vedno nezadovljen z odnosom učiteljev, reagira pozitivno kot ni še nikoli in se strinja s predlogom. Poveča se njegova samozavest, ker se zave, da zmore opraviti veliko stvari dobro in je pozitivno sprejet.
Tutor vzpostavi stik z Luisovo družino, da preveri stanje doma in kako se dijak obnaša znotraj družine. Z njimi deli strategijo, ki ji naj sledijo pri odnosu z Luisom, tako da bo tako v šoli kot doma dobival enake usmeritve in lažje vidijo, če se pri dijaku pojavijo kakšni znaki izboljšanja.
Ker Luis dobiva enake spodbude tako doma kot v šoli, ima to podvojen pozitiven učinek na njegovo obnašanje. Znaki radikalizacije počasi izginjajo, ker nima več takšne potrebe po usmerjanju svoje jeze, frustracije in nezadovoljstva. Prične se učiti in sodelovati pri urah pouka, na tak način pa pridobiva vero in zaupanje vase.
Odnos med šolo in družinami je ključnega pomena za razvoj dijakov. V ranljivih kontekstih je včasih težko računati na njih, kljub temu pa je pomembno, da si prizadevamo, da se jim približamo in z njimi sodelujemo.
Obstaja neposredna povezava med neuspehom v šoli in antisocialnim vedenjem, ki lahko v večini primerov povzroči različne oblike radikalizacije. To je mnoge psihologe pripeljalo do mnenja, da je šolski neuspeh eden glavnih vzrokov, ki vodi do kriminalnega vedenja. Poleg tega je pogosto rečeno, da so otroci nagnjeni k nasilju, ker imajo nizko samozavest, kar je posledica, na primer, akademskega neuspeha.
Nekateri drugi vzroki za vedenjsko odstopanje so lahko:
- nizka samozavest.
- pripadajo deziorientirani skupini.
- zavračanje s strani vrstikov.
- zavračanje s strani družine.
- šolski neuspeh.
- fizično kaznovanje.
- pomanjkanje starševskega nadzora.
- neučinkovita starševska disciplina.
- socialna prikrajšanost.
V mnogih primerih se šole zavedajo teh možnih odstopanj učencev, učitelji pa si prizadevajo prepoznati začetne znake, da se izognejo radikaliziranemu položaju. Kljub temu učitelji, vzgojitelji, mentorji, nimajo vedno vseh potrebnih informacij, ki bi jim jih lahko zagotovila družina. Zato predlagamo, da družine povabite v šole in z njimi sodelujete pri razvoju dijakov.
Viri
- Aguirre, A.M.; Caro, C.; Fernández, S.; Silvero, M. Familia, escuela y sociedad. Unir, 2016.
- Cagigal de Gregorio, V. La orientación familiar en el ámbito escolar. La creación de centros de atención a familias en los centros educativos a partir de la experiencia del CAF Padre Piquer. Obra Social Caja Madrid, Universidad Pontificia de Comillas, 2009.