Metoda "Kako razmišljamo o drugih?"

1. Del

Pričnemo z dvema izrezoma iz stripa, ki prikazujeta dve socialno ranljivi skupini: ženske in socialno ogrožene ljudi. Predavatelj/moderator predstavi dinamiko skupini.

Izziv je kategorizirati načine, kako učenci/dijaki definirajo 'drugačnost' skozi njihove diskurze in organizirajo kategorije v 'pozicije konfliktov' ter 'pozicije zaupanja' v zvezi z 'drugimi' (v tem primeru, revnimi ljudmi in ženskami).

Predlagana strategija: učenci/dijaki identificirajo 3 do 4 tipe 'drugih', ki jih prepoznajo v njihovem vsakdanjem življenju ter razložijo njihov odnos do teh 'drugih' - četudi se s to kategorizacijo ne strinjajo, morajo identificirati vsaj nekatere, ki jih poznajo in jih razložiti.

2. del - razprava

Po identifikaciji predhodnih predstav učencev/dijakov glede načina kako opredeljujejo 'druge', moramo spodbuditi razpravo o kategorijah.

Utemeljitev metode

'Drugi' in način kako ljudje razmišljajo o 'drugačnosti' je jedro vseh izzivov, s katerimi se sooča naša sodobna družba, bodisi v primerih medosebnih odnosov med dvema osebama, bodisi v načinih kako organizacije ali celo države komunicirajo. V tem smislu je koncept »drugačnosti« treba pretvoriti v prakso kot koncept, ki lahko razsvetli več etičnih praks.

Dve filozofski stališči, ki opredeljujeta to razpravo, ležita med dimenzijo konflikta, (Sartre, 1979) in možnostjo zaupanja (Ricouer, 1997).Pomembno je, da uporabite predstavitve, ki se pojavijo pri razpravi o "drugem", na primer z uporabo kategorij kot "sovražnik" ali "tujec". To bo način, kako začeti razmišljati o etiki in spodbujati kritično razmišljanje o raznolikosti, tudi v odnosih s človekom, s skupinskimi predstavitvami o "drugem".

Podobno je "koristnost" predstavljala dejavnik, ki prispeva k temu, da je "drugi" viden kot predmet, kot primer razmerja moči. Na ta način morajo šole izzivati svoje učence/dijake, da se poglobijo v sedanje družbene probleme in prepoznajo načine, kako se gleda na "druge". Med drugim morajo učenci razmišljati o dimenziji intimnosti, kot je na primer homofobija; da razmišljajo o relacijskem oblikovanju identitete - izziv jim je lahko na primer nasilje/ustrahovanje na šoli; in razmisliti o potrebi po sodelovanju za spodbujanje miroljubne družbe, kaj  slabega lahko povroči radikalizacija (Derrida & Habermas, 2003).