Case study
Študija primera: vrstniška mediacija
Poklicno izobraževanje in usposabljanje, Srednja šola, Visoka šola
Učenci/dijaki od 15 do 18 let
15-20 učencev/dijakov
Pablo in Ahmed sta dva študenta osnovnega poklicnega usposabljanja na šoli v Madridu. Živita v različnih soseskah, tako da razen sošolcev nimata skupnih prijateljev. Kljub temu, da obiskujeta isti razred, je njun odnos omejen na šolo, le v nekaj primerih sta morala sodelovati pri skupnem delu.
Nikoli nista imela nobenih težav, a včeraj sta se zapletla v konflikt, v katerega so bili vključeni tudi drugi učenci šole. Pablo je slišal (neutemeljeno) govorico, da je Ahmed poljubil njegovo punco. Po končanem pouku je poiskal Ahmeda in ga na agresiven način pozval, da mu razjasni govorico. Ahmed, ki ga je pristop presenetil in se je počutil ustrahovan, je reagiral nasilno ter udaril Paula in ga vrgel na tla. Na srečo je v tistem trenutko šla mimo skupina učiteljev, tako da so lahko ustavili pretep.
Učitelji/izobraževalci v srednji šoli, poklicni šoli
Da bi razrešili konflikt med učencema/dijakoma, učitelj določi tretjega učenca/dijaka, ki bo deloval kot mediator (to je lahko učenec/dijak istega razreda, lahko pa tudi iz drugega) Učenci/dijaki, ki so bili izbrani za vlogo mediatorja se morajo držati določenih pravil (glej ''Dodatna pojasnila'').
Ta korak pooblašča druge učence/dijake (ki jih je treba skrbno izbrati) in nudi izhodišče učiteljem, da spodbujajo iskanje rešitev. Učenci/dijaki se zavedajo, da je rešitev v njihovih rokah.
Učitelj/mentor natančno pojasnjuje zahteve, ki jih mora izpolnjevati mediator in kakšni bodo naslednji koraki (glej "Dodatna pojasnila"). Učitelj/mentor bo prav tako razložil postopek mediacije obema vpletenima strankama.
Vsi, tako mediator kot učenca/dijaka, ki sta vpletena v konflikt, morajo biti pripravljeni in se zavezati k sodelovanju v postopku. Dejstvo, da postopek mediacije vodi drugi učenec/dijak, vpletenima strankama daje začetno predispozicijo za večjo odprtost do poslušanja in iskanja rešitve.
Če bi postopek mediacije vodila odrasla oseba (učitelj ali izobraževalec), bi bila postavljena v superiorni položaj v odnosu do učencev/dijakov, vpletenih v konflikt.
Začetna predispozicija in pripravljenost na iskanje rešitve konflikta bi se s strani učencev/dijakov zelo razlikovala, saj bi se od vsega začetka počutili moralno presojani s strani učitelja/izobraževalca.
Začne se postopek mediacije, ki združuje obe strani, vpletene v konflikt, ter mediatorja ali mediatorje.
Med mediacijsko sejo (ki je lahko ena ali več) mediatorji vodijo učence/dijake po korakih, navedenih v poglavju "Dodatna pojasnila". Ko se konča, pride do situacije, v kateri bodo zmagale vse stranke.
Da bi rešili problem, mora mentor dijaku, ki bo deloval kot mediator, posredovati navodila. Problem bodo rešili sami: mediator - nepristranski dijak, ki ga skrbno izbere učitelj bo poskrbel, da se vzpostavi dialog med učencema/dijakoma, ki sta vpletena v konflikt. Učitelj bo mediatoju razložil različne korake, katerim mora slediti. Učitelj/izobraževalec se v postopek ne bo vpletal.
Zahteve, ki jih morajo mediatorji izpolnjevati, so:
- ostati mora nepristranski (nevtralen, objektiven, ne sme se postaviti na nobeno stran)
- empatično mora poslušati in uporabljati spretnost aktivnega poslušanja (prikimavanje, povzemanje, pojasnjevanje)
- mora biti spoštljiv (razumevajoče, brez predsodkov do obeh strani)
- mora biti oseba vredna zaupanja (o vsebini pogovora v mediacijskem postopku ne razpravlja z drugimi)
- spodbuja sodelovanje in timsko delo ( odgovoren je, da postopek poteka tako, da vpletene stranke najdejo svojo rešitev)
Mediator oz. mediatorji morajo biti dobro seznanjeni s koraki, ki jim morajo slediti v procesu in pravili, ki jih morata upoštevati obe strani vpleteni v konflikt (ta morajo biti jasno predstavljena na začetku mediacijskega postopka obema stanema).
Koraki, ki jim moramo slediti v procesu mediacije so naslednji:
1. KORAK - Predstavitev, pravila igre in sprejetje mediacijskega postopka: mediator/mediatorji predstavijo postopek, govorijo o pravilih, ki jih morata srejeti obe strani in vprašajo po pripravljenosti na sodelovanje v mediacijskem postopku, da bi razrešili nastali konflikt/problem.
2. KORAK - Predstavitev pričanj obeh strani/strank: vsaka stranka, ena za drugo predstavita svoje videnje dogajanja. Mediator, po pričanju obeh strank, vpraša: ''Kako si se počutil?'' in na koncu ''Bi želel še kaj dodati?''
3. KORAK - Razjasnitev konflikta: poseben poudarek bo namenjen interesom obeh strani. Mediatorji povzamejo zgoraj navedeno, da preverijo, če je vse jasno in vključijo pojasnila, če obstajajo. Mediatorji poskušajo tudi doseči, da se obe strani postavita v kožo drugega in jima zastavlja vprašanja kot '' Kako misliš, da bi se ti počiti,...?''.
4. KORAK - Predlagane rešitve problema/konflikta: s predvidevanjem, da si obe strani želita najti rešitev problema, mediator vpraša:''Kako mislita, bi lahko rešili ta problem?''
5. KORAK - Oblikovanje dogovora, po katerem obe strani zmagata: vsaka stranka razloži, kaj je pripravljena storiti, da bi se problem razrešil. Vse možnosti se evalvirajo, ocenijo in sprejmejo se odločitve. Mediator si zapisuje in specificira sporazume: ''Ali se zavezuješ, da...?''. Mediator lahko končno postavi zadnje vprašanje: ''Če se v prihodnjosti pojavi kakšen koli problem med vama, ali sta ga pripravljena rešiti med seboj?'' Skupina se lahko ponovno sestane čez mesec dni, da preverijo, kako stvari potekajo.
Pravila, ki jih morata biti pripravljeni sprejeti obe strani/stranki, so naslednja:
-pripravljeni morata biti na reševanje problema,
- med seboj se ne smeta zmerjati ali žaliti,
- ne smeta se prekinjati
- morata biti pošteni in iskreni
- če prideta do rešitve problema, se morata te držati
- spoštovati morata naravo zaupnosti vsakega menja in izraženega čustva med postopkom.